KRAJINA KOT NACIONALNI SIMBOL

Vsem je bolj ali manj znano, kako so na nacionalno identiteto Slovencev vplivala literarna dela, glede vpliva likovne govorice pa ne vemo skoraj nič. Izvirnost pričujočega dela tiči prav tu: v središče postavlja vprašanje, kako si vsakdanja zavest prisvaja prostor in preoblikuje kulturno krajino in krajinske prototipe v simbole nacionalne identitete - od Bleda in Triglava do kozolca. Razmišlja, kako so nanjo vplivala likovna dela in podobe od krajin 17. in 18. stoletja do impresionistov 20. stoletja, od Gasparijevih razglednic do oglaševalskih, zlasti turističnih in političnih, akcij v zadnjem desetletju 20. stoletja. Knjiga razpira protislovja slovenske identitete, ponuja pa tudi vrsto razmislekov o urejanju in varstvu naše krajinske identitete in dediščine.