IZOBRAŽEVANJE IN ZAPOSLOVANJE ŽENSK NEKOČ IN DANES

Ženska je vsa civilizacijska obdobja v družbi tako močno prisotna, da se tega niso in se ne zavedamo. Samoumevno je bilo, da je skrbela za obstanek vrste, kar nam dokazuje najstarejša skulptura (Venera). V različnih verstvih so odločujoče \'mešale štrene\' (Iris, Hera, Junona,...) in upravljale z velikimi absolutističnimi državami (Nefretete, Kleopatra, Tevta,...). V srednjem veku so opevane kot čakajoče in zaljubljene dame bojevitih vitezov. Priležnice francoskih kraljev so krojile politiko zahodne Evrope, Izabela Kastilska je postavila temelje današnji Španiji. Zadnjih nekaj stoletij je ženska krojila usodo Evrope in posredno celega sveta. Vladanje Elizabete v Angliji je zaključila Viktorija, sanje Petra Velikega o vključitvi v Evropo je udejanila Katarina Velika, v našem prostoru pa je Marija Terezija izpeljala vrsto reform, ki so še danes podlaga načinu življenja. V umetnosti se najlepše stvaritve začnejo in končajo z žensko. V znanstvenih krogih bi omenil Marie Curie, pustolovcem ob bok lahko postavimo Emmo Karlin, cesarica Sisi je kot stoletje za njo princesa Diana izstopila iz ustaljenih okvirov neke etike. S pojavom filma in sodobnih informativnih medijev pa je ženska postala to, kar je sicer vedno bila. (Ivan Lovrenčič)