V evropski pravljici je nenavadna moč. Njene privlačnosti ne čuti le vsaka nova generacija otrok, tudi odrasli vedno znova in znova izkušajo njen čar. Odkar je Charles Perrault v letih 1696–97 pravljico napravil za predmet resne literarne obravnave, ostaja ta nova forma privlačna za pisce, bralce in raziskovalce … Ta knjiga je poskus orisa značilnosti evropske pravljice. Pri tem pa ne stremi k primerjavi lastnosti pravljic iz različnih dežel. Nasprotno, v osnovni formi išče tisto, kar je skupno vsem. Ne zanimajo nas individualne razlike, ki jih lahko opazujemo od pripovedovalca do pripovedovalca in od naroda do naroda. Iščemo tisto, kar pravljico naredi pravljico. Max Lüthi
Lüthijeva Evropska pravljica je od svoje prve izdaje leta 1947 postala eno izmed najpomembnejših del o naravi, slogu in formi pravljice. Max Lüthi v knjigi prepozna in analizira bistvene značilnosti pravljice (enodimenzionalnost, ploskovitost, abstraktni slog, izolacija, univerzalna povezanost in vsevključenost), zaradi česar je knjiga postala prelomna v razvoju analitičnih konceptov, ki so omogočili nadaljnje raziskovanje pravljic in njihovih zakonitosti.
Slovenskega prevoda, ki ga je strokovno pregledala dr. Mirjam Mencej, s spremno besedo pa pospremila dr. Milena Mileva Blažić, bodo najbolj veseli folkloristi in folkloristke, literarni teoretiki in teoretičarke, prav gotovo pa tudi pripovedovalke in pripovedovalci, zbiralke in zbiralci, prevajalke in prevajalci ter tudi vsi ljubitelji in ljubiteljice pravljic.