ZAGOVOR BRANJA

Številne družbe se soočajo z upadanjem branja in širše pismenosti prebivalstva zaradi vrste dejavnikov, ki jih šola ne more nadzorovati. V ospredju je vprašanje, kaj storiti, da bi učenci in dijaki razvili bolj učinkovito bralno zmožnost, ki bi omogočala vseživljenjsko pismenost kot trajno zmožnost uspešnega govornega in pisnega sporazumevanja. Grosmanova prikaže in razčleni probleme pouka za različne ravni poučevanja branja in književnosti v novih okoliščinah vse močnejšega vpliva elektronskih medijev. S te širše perspektive nato obravnava pouk branja in književnosti pri nas in pri tem poudarja pomen novih oblik na učenca osredinjenega pouka, ki spodbuja za usvajanje jezikovnih zmožnosti potrebno dejavno sodelovanje učencev, ter opozarja na osrednji pomen ustvarjalnega pouka materinščine za učenčevo samopodobo in kognitivni razvoj. Razčleni pa tudi omejitve pouka na osnovi odlomkov in preobsežne snovi, ki zavira učenčevo ustvarjalno spoznavanje jezika. V središče pouka postavlja učenca kot bralca, njegovo lastno literarno doživljanje in razumevanje prebranega besedila ter ustvarjalni pogovor o njem. Strokovno argumentirana in praktično uporabna knjiga je v prvi vrsti namenjena vsem, ki poučujejo opismenjevanje, branje in književnost, branje pri drugih predmetih in knjižničarjem, torej vsem, ki se ukvarjajo z razvijanjem bralne zmožnosti na različnih ravneh izobraževanja, pa tudi staršem, ki želijo svoje otroke spodbuditi k branju, in drugim, ki jih zanima, kako berejo in zakaj tako berejo.