Knjiga dvanajstih literarnih esejev, ki prisluškujejo kriku groze nebogljenega človeškega smrtnika, nad čigar izmučenim telesom in ubito dušo je minulo stoletje odplesalo svoj nihilistični danse macabre, je poskus, da bi v krhkem svetišču našega posvetnega spomina vsaj prgišče ubesedenih podob človekove izvorne pripadnosti ljubezni, tovarišiji, svobodi, bolečini in smrti oteli pred pozabo. Eseji si tako jemljejo v premislek dela naslednjih domačih in tujih avtorjev: Havel, Jančar, Bataille, Šeligo, Camus, Mi3osz, Snoj, Sartre, Dekleva, Bruckner. O AVTORJU Jaroslav Skrušny, rojen 21. 1. 1947 v Ljubljani, diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine na filozofski Fakulteti Univerze v Ljubljani (1972); leta 1977 je tri semestre poslušal predavanja Rollanda Barthesa na College de France v Parizu; med leti 1973 - 1991 delal kot urednik pri založbi, od leta 1991 zaposlen kot urednik v Kulturnih in umetniških programih RTV Slovenija. Ukvarja se s prevajalstvom iz francoskega in češkega jezika, esejistiko in literarno-kritično publicistiko, sodeluje pri revijah Problemi, Ampak, Nova revija; član slovenskega PEN in Društva slovenskih in književnih prevajalcev.
Dodatni opis | Mehka vezava, 11 x 18 cm, 273 strani |
Leto izdaje | 2009 |
ISBN/ISSN | 9616604864 |