DIGITALNE PODOBE

Od videoumetnosti do računalniških iger, od celovečernih filmov do posnetkov nadzornih kamer in mobilnih telefonov, od resničnostnih oddaj do videoblogov, od internetne pornografije do spletnih zmenkov, od digitalnih fotografij do digitalnih arhivov. Nekoč je bila vsaka tehnološka izboljšava na področju produkcije podob dražja od prejšnje, obseg tistih, ki jim je bilo izražanje v podobah dostopno, se je ožal. Digitalne tehnologije so to spremenile. Enostavne in poceni naprave, zlasti kamere, ki jih danes uporablja tako rekoč vsakdo, so povzročile, da je sodobna avdiovizualna kultura eden najbolj prevladujočih in obenem najbolj nedoumljivih pojavov sodobnih zahodnih družb. Digitalne podobe rušijo mit o nedotakljivosti vizualnega v vsakdanjem življenju, čas je, da temu sledimo tudi v teoriji, pravi Melita Zajc, ustvarjalka in raziskovalka avdiovizualnih medijev. Namesto prevladujočega obsojanja podob predlaga njihovo analizo. Temelj njene analize sta koncepta podobe kot indeksa in kot ikone, na tej osnovi pa obravnava medije podob in njihove najbolj razširjene vsebine v okviru splošnih premen sodobnih zahodnih družb, ki se v dobi digitalnega kažejo zlasti kot spremembe razmerij med pravicami avtorjev in interesom skupnosti, zasebnostjo in javnostjo, imetjem in solidarnostjo, gotovostjo in nejasnostjo, trajnostjo in minljivostjo.

Leto izdaje	2005
ISBN/ISSN	9616192299