PHAINOMENA 55-56 HERMENEVTIKA IN HUMANISTIKA II

Hermenevtika je bila na samem začetku mišljena kot posebna metoda, ki naj bi zagotavljala razumevanje smisla besedila (evangelija, zakonov, literature). Ta smoter je bil najprej utemeljen na razlikovanju med subjektom in objektom: spoznavajoči subjekt je imel namen zagotoviti si adekvatno idejo smisla, kot ga je imel namen podati avtor, prav ta smisel pa je predstavljal objekt spoznanja v humanističnih vedah. Toda v sami uporabi metode je začelo na površje prihajati vedno več stvari in samo razlikovanje med subjektom in objektom je postalo skrajno problematično; da namreč človeško življenje samo predstavlja hermenevtični proces, v katerem igra odločilno vlogo predrazumevanje, ki ga pogojujejo tradicija in zgodovina in nezavedni vplivi številnih dejavnikov. To velja tako za samo produkcijo razumevanja kot tudi za razkritje produkta, ki daje razumeti. Smisel dela, ki ga hočemo razumeti, potemtakem presega avtorjev (zavestni) namen. Prva konsekvenca tega uvida je, da lahko hermenevtiki trdijo, da lahko razumejo neko delo bolje od avtorja samega. Smisel proizvodov človeškega duha je dejansko neizčrpen, cilj humanističnih ved pa je, da odkriva te vidike, ki so lahko plodni za sedanjost.

Dodatni opis	Mehka vezava, 327 strani
Leto izdaje	2006
ISBN/ISSN	1318336255