DINAMIKA SPREMEMB V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU 20. STOLETJA

Znanstvena monografija Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja si jemlje za predmet svojih raziskav slovensko gledališče v preteklem stoletju. Gre za konstitutivno stoletje slovenskega gledališča, saj ga je to dokončno utrdilo in potrdilo kot moderno, evropsko in profesionalno utemeljeno družbeno, kulturno in umetniško institucijo. Dejstvo, da je monografija nastala natanko deset let po koncu stoletja, je nemara razlog, da se njeni prispevki lahko odmaknejo od doslej prevladujočih modelov slovenskega gledališkega zgodovinopisja. Študije v tej knjigi tako predstavljajo pomembno širitev, dopolnilo in revizijo gledališke zgodovine na Slovenskem, hkrati pa prispevajo k nadaljevanju razprave o vrednotenju posameznih gledaliških zvrsti, obdobij, dosežkov in osebnosti obravnavanega časa. V primerjavi z dosedanjimi publikacijami ponujajo prispevki tudi temeljitejši vpogled v tradicionalno marginalizirane gledališke pojave, v recepcijo in družbeno kontekstualizacijo gledališke umetnosti. Ravno »kontekstualna analiza gledališkega dejanja« (De Marinis) je bila vodilo raziskav, na katerih temeljijo objavljeni prispevki, ki se sicer po pristopu k temi in načinu obdelave razlikujejo. Segajo od celovitih preglednih razprav o gledališkem občinstvu (Aleš Gabrič: Družbena in družabna vloga gledališke dejavnosti na Slovenskem v 20. stoletju), odrskem govoru (Katarina Podbevšek: Spreminjanje odrske govorne estetike v slovenskem gledališču 20. stoletja) ali sodobnem plesu (Bojana Kunst: Plesni in koreografski koncepti v slovenskem sodobnem plesu) preko temeljnega uvida v parcialno polje ali pomensko kategorijo, kot npr. gledališko režijo (Blaž Lukan: Evropeizacija slovenskega gledališča: rojstvo moderne režije), uprizarjanje antične drame (Barbara Sušec Michieli: Težave s klasiko in z zgodovino: starogrška tragedija v slovenskem gledališču 20. stoletja), konstruktivizem v slovenskem gledališču (Martina Vovk: Tržaški konstruktivizem in gledališče. Scenski osnutki Avgusta Černigoja in Eduarda Stepančiča), dramatiko (Denis Poniž: Prolegomena k raziskavi vloge in pomena slovenske dramatike in gledališča pri prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem od leta 1960 do 1990) in performans (Barbara Orel: K zgodovini performansa na Slovenskem. Eksperimentalne gledališke prakse v obdobju 1966-1990) do študije primera (Maja Šorli: Dediščina Tomaža Pandurja v SNG Maribor). V knjigi je tudi prvič objavljen zapis koreografinje in plesalke Ksenije Hribar Plesna učna ura v Cankarjevem domu, dodano ji je bogato fotografsko gradivo in povzetki besedil v slovenskem in angleškem jeziku.