GIB IN BESEDA II

Avtor se je lotil izjemnega podviga, sinteze svojega videnja prazgodovine, ki zajema tako zoološko evolucijo in paleontologijo človeka kot socialno antropologijo, lingvistiko, demografijo in zgodovino religije. Pojem “prehodnega obdobja” za stara zgodovinskega obdobja prevzema tudi Leroi-Gourhan, vendar jih preučuje kot procese socialne in ekonomske adaptacije skupnosti v določenih časovnih izsekih (I. del: Tehnika in jezik). Prek razprav o simbolih jezika od nastanka grafizma do pojava pisave (II. del: Spomin in tehnika) se Leroi-Gourhan vrača k vprašanju mitologije, kjer mit razlaga kot instrument družbenega spomina, kar omogoča integracijo družbene skupnosti na ravni vsakdanjega življenja; družbeni spomin pa “obvladuje vse probleme človeške evolucije”.