ZAMIŠLJENE SKUPNOSTI Nova, razširjena izdaja

Podobno je z nacionalizmom. Sodobni nacionalizem je dedič dveh stoletij zgodovinskih sprememb. Zaradi razlogov, ki sem jih poskušal orisati, ima ta dediščina dve obličji kakor Janus. Med zapustniki sta namreč ne le San Martín in Garibaldi, ampak tudi Uvarov in Macaulay. Videli smo, da je bil »uradni nacionalizem« od začetka zavestna, samozaščitna politika, ki je bila v tesni zvezi z ohranitvijo interesov imperija in dinastije. A ko se je »znašel na odru vsem na očeh«, ga je bilo enako lahko posnemati kot pruske vojaške reforme z začetka 19. stoletja. Stalna značilnost te vrste nacionalizma je bila in je njegova uradnost, torej dejstvo, da je izšel iz države in je služil predvsem ohranitvi državnih interesov.