IDENTITETA IN NASILJE Iluzija usode

Zavedanje pripadnosti, ki jo daje identiteta vsakemu posamezniku, je nujna za vsa socialna bitja: daje jim občutek moči in samozavesti, je pa tudi osnova teorije socialnega kapitala, ugotavlja Sen. In takoj pristavlja: identiteta pa tudi ubija brez zadržkov«. Iz spremne besede Matjaža Hanžka V knjigi Identiteta in nasilje: Iluzija usode si Amartya Sen zastavi vprašanje: Kaj je vzrok sodobnega, v našem času tako družbeno kot geografsko vseprisotnega nasilja, ki sega od vsakdanjega malenkostnega šikaniranja vse do krvavih pogromov in vojn ter terorizma? V iskanju odgovora se avtor osredotoči na kulturno plat nasilja, ki ga sproži določeno razumevanje identitete posameznika in njegove družbene skupine, po katerem posameznika opredeljuje le ena neogibna in nespremenljiva identiteta oz. kategorija (verska, rasna, politična, civilizacijska, narodna, spolna itd.). Takšno togo razumevanje identitete nekega posameznika ali skupine je po definiciji v nepomirljivem nasprotju z drugačnimi identitetami, s čimer vzniknejo napetosti, konflikti, izključevanje in v zadnji instanci sovraštvo ter nasilje. S tem solitarističnim pristopom k posamezniku ali določenemu kolektivu, na katerem temelji denimo »sloga med civilizacijami« in »medkulturni dialog«, se po avtorjevem mnenju načrtno zamegljuje našo skupno človeškost (tako zgodovinsko kot kulturno in civilizacijsko). Sen zagovarja tezo, da je za vsakega posameznika katerekoli kulture značilna pluralnost identitet, svoje identitetne pripadnosti lahko svobodno izbira glede na vsakokraten konkreten kontekst in preference, četudi se te zdijo za nekoga nezdružljive in izključujoče (npr. nekdo je lahko hkrati kristjan in zagovarja pravico do splava ter istospolne poroke). Le upoštevanje pluralnih identitet nam omogoča »upanje na slogo v sodobnem svetu«, pravi Sen, in le na tej podlagi lahko gradimo drugačne gospodarske, politične in družbene odnose, v katerih ne bo prihajalo do konfliktov in nasilja zaradi sovraštva do drugačnosti in drugosti. Delo je napisano v jasnem slogu ter je polno anekdot in primerov iz naše sedanjosti. Namenjeno je predvsem širšemu bralnemu občinstvu, ki ga zanimajo vzroki sodobnega nasilja, kot tudi družboslovcem in humanistom različnih disciplin. Knjigo bogati spremna beseda dobrega poznavalca Amartye Sena Matjaža Hanžka in imensko kazalo.