Vaša košarica je prazna!
Škiljan lingvistiko javne komunikacije koncipira kot disciplino, ki preučuje medsebojno tesno povezana predmeta: kontekst javne komunikacije in jezik, ki se v njem uporablja. Pokaže in argumentira ugotovitev, da je v okviru etike javnega komuniciranja moderna, racionalno konstituirana družbena skupnost resda promovirala nedotakljivost individualnih in kolektivnih identitet v temeljni etični imperativ, vendar pa tako praksa kot teorija javne komunikacije dokazujeta, da se javni jezik bolj podreja pravilom, ki izhajajo iz porazdelitve družbene moči, kot pa etičnim načelom.
Leto izdaje | 1999 |
ISBN/ISSN | 9616262181 |