PHAINOMENA 55-56 HERMENEVTIKA IN HUMANISTIKA II
Hermenevtika je bila na samem začetku mišljena kot posebna metoda, ki naj bi
zagotavljala razumevanje smisla besedila (evangelija, zakonov, literature). Ta smoter
je bil najprej utemeljen na razlikovanju med subjektom in objektom: spoznavajoči
subjekt je imel namen zagotoviti si adekvatno idejo smisla, kot ga je imel namen
podati avtor, prav ta smisel pa je predstavljal objekt spoznanja v humanističnih
vedah. Toda v sami uporabi metode je začelo na površje prihajati vedno več stvari in
samo razlikovanje med subjektom in objektom je postalo skrajno problematično; da
namreč človeško življenje samo predstavlja hermenevtični proces, v katerem igra
odločilno vlogo predrazumevanje, ki ga pogojujejo tradicija in zgodovina in nezavedni
vplivi številnih dejavnikov. To velja tako za samo produkcijo razumevanja kot tudi za
razkritje produkta, ki daje razumeti. Smisel dela, ki ga hočemo razumeti, potemtakem
presega avtorjev (zavestni) namen. Prva konsekvenca tega uvida je, da lahko
hermenevtiki trdijo, da lahko razumejo neko delo bolje od avtorja samega. Smisel
proizvodov človeškega duha je dejansko neizčrpen, cilj humanističnih ved pa je, da
odkriva te vidike, ki so lahko plodni za sedanjost.
|
Dodatni opis |
Mehka vezava, 327 strani |
Leto izdaje |
2006 |
ISBN/ISSN |
1318336255 |