MASKA 159-160, 2013 PREMIKI SODOBNEGA PLESA I / MOVEMENTS IN CONTEMPORARY DANCE I

Aktualno številko najprej otvarjata dva odlična prispevka z mednarodne konference »Electronic Literature and New Media Art«, ki ju v Maski objavljamo pod krovnim naslovom Politike novih medijev. Tematske strani pa tokrat prinašajo pregleden članek Andreje Kopač o problemih notacije plesa skozi čas, intervju s programskim vodjo obsežnega in celostno zastavljenega izobraževalnega programa Tanzplan Deutschland (2005–2010) Ingom Diehlom, študijo Katje Legin o avtonomnih plesnih praksah in studijskem ustvarjanju plesa, ki ne rezultirajo nujno tudi v zaključenih produkcijah oz. predstavah in predstavljajo svojevrstno nadaljevanje ameriških plesnih avantgard 60. let 20. stoletja (Steve Paxton, Deborah Hay). V slovenskem prostoru se s tovrstnimi raziskovalnimi praksami danes intenzivno ukvarjajo različni umetniki, kot so Jurij Konjar, Mala Kline, Tomi Janežič in Gregor Kamnikar; njihovo delo, ki ga ni tudi mogoče ukalupiti v razpisne obrazce za sofinanciranje kulturnih projektov in programov mestnih občin, države in Evropske unije, pa ostaja večinoma nereflektirano, slabo raziskano in ne(p)opisano. S podobnimi vprašanji sta povezana tudi prispevka Stefana Apostoloua-Hölscherja in Danae Theodoridou. Oba avtorja se posvečata možnim alternativam sodobnim produkcijskim pogojem in procesom, ki jih sicer diktirajo neoliberalna kapitalska razmerja. Teoretski razmisleki o(b) alternativnih umetniških strategijah, kot so everybodystoolbox in Performing Arts Forum ter projektu Brouillon francoskega plesalca in koreografa Borisa Charmatza iz Musée de la danse afirmirajo izrazito odprte, nove, participatorne modele produkcije in kuratorstva. Naša sklepna rubrika Kritika brez pridevnikov tokrat prinaša recenziji dveh odličnih knjig: A Choreographer's Score belgijske koreografinje Anne Terese De Keersmaeker ter plesne teoretičarke in muzikologinje Bojane Cvejić izpisuje detajlni vpogled v štiri zgodnje koreografije ene najreferenčnejših sodobnoplesnih skupin Rosas, zbornik Parallel Slalom, ki sta ga uredila Bojana Cvejić in Goran Sergej Pristaš, pa prinaša niz esejev zelo različnih avtorjev, umetnikov in teoretikov, ki so na številnih primerih vzhodnoevropskih eksperimentalnih umetniških praks premišljevali možne emancipatorne strategije plesa skozi čas.