LABIRINTI LJUBEZNI: v slovenski književnosti od romantike do II. svetovne vojne

Prva večja raziskava slovenskih literarnih besedil, v katero so vključena dognanja študij vloge spolov, se pravi obravnav ženskosti in moškosti, in ki se namesto ustaljenih interpretacij znanih tekstov posveča motivom ljubezni, spolnosti, erotike in zakonske zveze. Avtorica je za potrebe raziskave pod drobnogled vzela štiriinpetdeset ustvarjalk in ustvarjalcev nadvse raznovrstnih del (pesništvo, dramatika, pripovedna proza), tako kanoniziranih kot tudi manj obravnavanih, spregledanih, pozabljenih ali preprosto zavrženih, kar predstavlja dodatno vrednost in okrepi pionirski značaj knjige. Svoja dognanja o družbenih in bioloških vplivih na konstrukcijo literarnih likov in zapletov izpeljuje na podlagi nekaterih temeljnih spolnih relacij, ki hkrati predstavljajo vsebinsko strukturo knjige: pesnik in njegova muza, umetnik in ženska, premagani moški in ženska kot usodna zapeljivka, nevrotik in krhka ženska, zaljubljenci iz različnih stanovskih ali narodnostnih okolij, ukročene trmoglavke, neutešeni iskalci in iskalke ljubezni, usode emancipirank, istospolna ljubezen, voajerstvo, posilstvo, pedofilija, incest, zakonska zveza na kmetih in v meščanskem svetu. Gre za tematske sklope, ki so v zgodovini preučevanja domačega slovstva neredko predstavljali bodisi prezrto bodisi tabuizirano izhodišče, zato se avtorica v svojem analitično-sintetičnem pristopu pogosto opira tudi na sorodna dognanja raziskovalcev evropske literature, zlasti nemške, ki je s svojo prisotnostjo tedaj močno krojila usodo domače književnosti.