DRUGO MORJE

Ko je 17. oktobra pred stotimi leti mlad goriški študent oddal odlično diplomsko nalogo – pozneje izdano v knjižni izdaji z naslovom Prepričanost in retorika –, se vrnil domov in se po absurdnem sporu z mamo pri komaj triindvajsetih ustrelil s prijateljevo pištolo, še nihče ni vedel, da bo obveljal za enega ključnih italijanskih mislecev 20. stoletja.
Carlo Michelstaedter pa ni zaznamoval samo italijanskega filozofskega obzorja, ampak je usodno vplival tudi na prijatelja Enrica Mreuleta (1886–1959), glavnega protagonista Magrisovega romana Drugo morje. Carlo in Enrico sta kot dijaka goriškega Staatsgymnasiuma s prijatelji v podstrešni sobici enega izmed njih debatirala o filozofiji, literaturi in umetnosti. Pod vplivom Michelstaedterjeve filozofske misli (ki bi jo lahko poenostavljeno povzeli z besedami, da prepričanost pomeni imeti ta hip svoje življenje »v lasti«, polno in svobodno živeti v sedanjosti brez pričakovanj, hrepenenja ali želja, medtem ko je vse drugo ali nasprotno retorika), je Mreule odpotoval v daljno Patagonijo in se tam preživljal kot skoraj puščavniški pastir. Po desetih letih se je vrnil domov, se preselil v Savudrijo in tam vse do smrti živel odmaknjeno in »prepričano« življenje brez slepil.
Opis njegove poti, ki ga vodi čez morje ali k njemu, je pretanjena pripoved, prežeta z Michelstaedterjevo duhovno zapuščino.