SLOVENSKI MUZEJI IN ETNOLOGIJA

Monografija Jožeta Hudalesa Slovenski muzeji in etnologija: Od kabinetov čudes do muzejev 21. stoletja kljub naslovu v marsičem izpolnjuje potrebe po kritičnem premisleku o razvoju in stanju muzejske teorije in prakse v (vseh) slovenskih muzejih. Že v uvodu avtor razkriva presenetljivo dejstvo, da je (bila) preteklost slovenskih muzejev in muzejske misli v precejšni meri nenapisana, čeprav so muzeji tudi pri nas ena tistih institucionalnih pridobitev modernega obdobja, ki so odigrali izjemno pomembno vlogo v oblikovanju nacionalnih identitet in modernega svetovnega nazora. Avtor je pri svojem delu izhajal iz hipotez, da je slovenska muzejska misel zorela dokaj zgodaj pri čemer so bili njeni vrhunci zagotovo evropsko primerljivi. Po navajanju prvih skromnih sledov in zametkov muzejev in muzejskih zbirk v knežjem Celju, na Turjaku in drugod, posebno pozornost posveti evropsko primerljivi slovenski muzejski zbirki, ki jo je na gradu Bogenšperk zbral J.V. Valvasor in velja za prvi pravi muzej pri nas. Zbirka nikoli ni bila zares dokumentirana zato avtor skuša rekonstruirati njeno vsebino na osnovi številnih obrobnih omemb v delu J.V. Valvasorja in njegovih biografov. Drugi vrhunec muzejskega dogajanja pri nas avtor vidi v času razsvetljenstva, ko je bilo moč zlasti v krogu Žiga Zoisa (ta je imel naravoslovno muzejsko zbirko, ki je slovela po vsej Evropi) zaslediti številne muzejske pobude, ki so se iztekle v ustanovitev prvih zasebnih in državnih javnih muzejev. V času zlate dobe muzejev v 19. in 20. stoletju, ko je že mogoče slediti tudi razvoju posameznih muzejskih matičnih strok pa se avtor obširno posveča vprašanjem muzejskih konceptov, ki so jih razvijali posamezni eksponirani muzejski kustosi. Ob tem se pokaže, da je vsaj od Matije Murka, ki je leta 1895 objavil prvi obsežnejši muzeološki koncept, prav etnologija odigrala eno odločilnih vlog v razvoju slovenskih muzejev, predvsem pa v razvoju muzejske misli pri nas. Monografija temelji na dobrem poznavanju razvoja, stanja in perspektiv (etnološke) muzejske misli ter muzejev in muzejskih zbirk na Slovenskem, na bogatih osebnih izkušnjah avtorja z delom na področju muzejev ter na njegovi solidni razgledanosti po domači in tuji literaturi. Monografija tehtno, pregledno in bogato dokumentirano obravnava mnoga vprašanja o vpetosti slovenske muzejske misli v okvire razvoja evropske muzeologije in muzejev, poleg tega pa v zaključku prinaša tudi nekatere recepte za kvalitetne in uspešne etnološke muzejske projekte iz svoje prakse.

Dodatni opis	broširano, 311 strani
Leto izdaje	2008
ISBN/ISSN	9612372736