KRALJEVSKI ZAPISKI O INKIH

Kraljevski zapiski o Inkih iz zgodnjega 17. stoletja se uvrščajo v klasiko španske renesančne proze. In spisal jih je potomec inkovskega kraljevega rodu, Inka Garcilaso de la Vega, v želji, da inkovsko razumetje preteklosti približa evropskemu pogledu na svet, ki je v nenadni ujetosti bližine postal tako zelo drugačen prvemu. Zapiski niso klasična historiografija, temveč v sebi nosijo pretanjenost humanistične filologije in hermenevtike, včasih spomnijo celo na zmes dokumentaristike in utopičnega romana. Predvsem pa gre za poskus, kako v dobi, ko je Evropa huronsko odkrivala in zavojevala in postavljala nova svetovja Amerike, vnetemu krščanskemu evangeliju predstaviti pogansko kulturo Novega sveta. Kraljevski zapiski so tako obveljali za eno najimenitnejših proznih del o (pred)kolonialni deželi Sonca in njegovih sinov, Peruju. Pripoveduje o življenju Inkov – o politični ureditvi tega ogromnega imperija, o njegovem gospodarstvu, vsakdanjem življenju, šegah in verovanju – ter o španskem osvajanju imperija. Temeljijo na ustnih pripovedih, ki so jih Inki Garcilasu v njegovih najzgodnejših letih predali njegovi sorodniki in ostali Inki, ki so se spominjali časa pred prihodom Špancev. Ta knjiga z vizijo preteklosti in prihodnosti je v času perujskega odpora proti španskemu zavojevanju konec 18. st. doživela prepoved, ko je španski kralj Karel Tretji Kraljevske zapiske zaklenil pred javnostjo zaradi njihove »nevarne vsebine«. V Ameriki so bili prvič spet izdani šele leta 1918, odtlej pa so se tam in tod uresničevali v novih in novih ponatisih.

Dodatni opis	Trda vezava, 522 strani
Leto izdaje	2009
ISBN/ISSN	9616767644