ARHEOLOGIJA VEDNOSTI

Strinjamo se lahko, da je strukturalizem izoblikoval najbolj sistematičen poskus, da bi se koncept dogodka odstranilo ne samo iz etnologije, temveč tudi iz celega niza drugih znanosti in v skrajnem primeru tudi iz zgodovine. V tem smislu ne vidim, kdo bi mogel biti večji anti-strukturalist, kot sem sam. Te avtorjeve besede, ki jih je izrekel v nekem intervjuju, so dobro vodilo pri prebiranju Arheologije vednosti, ki je bila ob izidu leta 1969 sklep velikega desetletja, v katerem je bilo v sklopu strukturalizma dejavnih poleg Foucaulta še nekaj drugih eminentnih avtorjev, npr. Lévi-Strauss, Barthes, Althusser, Lacan, Benveniste, Derrida, Deleuze. Arheologija vednosti je teoretski in metodološki sklep treh njegovih prejšnjih knjig, Zgodovine norosti, Rojstva klinike in Besed in reči , s katerim Foucault postavi na glavo perspektivo strukturalizma, ki je zašel v dramo strukture proti dogodku: ugotovi, da so izjave kot elementarne enote diskurzivnih formacij in vednosti nasploh dogodki. Izjava kot dogodek se ne nahaja niti v registru označevalca niti v registru označenca, ta velika saussurjanska dihotomija je zanjo pretesna. Arheologija vednosti je pozitivna veda, ki se hoče izogniti strukturalističnim entitetam in se držati čiste pozitivnosti površine.

Dodatni opis	mehka vezava, 250 strani
Leto izdaje	2001
ISBN/ISSN	9616262316