Knjiga Izvori romantike je zbirka Berlinovih predavanj, slavnih Mellon Lectures, ki jih je izvajal v Washingtonu leta 1965, potem pa jih je prenašal celo radio BBC. Berlin pravi, da je romantika sprožila velikansko zgodovinsko enkratno in neprimerljivo revolucijo v pogledu, ki ga ima človeštvo samo nase. Njegova teza je, da gre za »največji posamezni premik v zavesti Zahodnega sveta, ki se je kdajkoli zgodil«. Osredotoča se predvsem na nemške filozofe in literate 18. in 19. stoletja, Herderja, Kanta, Fichteja, Schillerja, Schlegla. Berlin tako ponuja odlično, eruditsko, znanstveno podkovano in izrazito elokventno študijo o nekem zgodovinskem obdobju, ki pa obenem izpostavlja povezave romantičnega gibanja z modernimi miselnimi tokovi kot so eksistencializem, fašizem in nazadnje liberalizem.
Isaiah Berlin je britanski politični filozof in zgodovinar idej. Skupaj z Johnom Rawlsom velja za najpomembnejšega misleca liberalizma po 2. svetovni vojni. Sam se je sicer rad prišteval k potomcem razsvetljencev, obenem pa se je pogosto ukvarjal z romantiki kot njihovimi nasprotniki, saj naj bi razkrivali najbolj šibke točke razsvetljenstva. Iz dialoga med razsvetljenstvom in romantiko mu je uspelo vzpostaviti eno temeljnih dialektik sodobnega sveta, ki naj bi delovala vse do danes.
Dodatni opis | mehka vezava, 201 strani |
Leto izdaje | 2012 |
ISBN/ISSN | 9612600594 |