PROTI AKADEMIKOM

Delo je eden od treh mladostnih Avguštinovih filozofskih dialogov. Triintridesetletni Avguštin (354-430) ga je umestil v leto 386, ko se je v Kasiciaku blizu današnjega Milana v družbi prijateljev, ki nastopajo v dialogu, pripravljal na krst. Ne gre za nekakšno literarno šolsko vajo, temveč iz dela govori Avguštinov globoko življenjski interes ob usodni prelomnici v njegovem življenju. Namen živahno, v slogu ciceronskega filozofskega dialoga pisane razprave Proti akademikom (Contra Academicos) je boj zoper skepticizem tako imenovane Nove akademije; filozofi kot npr. ustanovitelj šole Arkezilaj (315-241) so svoj skepticizem utemeljevali s skrajno zaostreno formulacijo, da je treba dvomiti celo o stavku, da ne moremo vedeti sploh ničesar. Nauk Nove akademije je kasneje resda doživljal različne modifikacije, vendar je bila njegov temeljna sestavina prej ko slej skepticizem. Avguštinova poglavitna teza pa pravi: spoznanje resnice je mogoče, človekova sreča ni v iskanju in raziskovanju resnice, to je seveda nujen predpogoj, temveč v spoznanju resnice. Avguštinovo delo se torej loteva morda sploh najbolj temeljnega problema filozofske refleksije in ima kaj povedati tudi našemu času. Poleg tega ga odlikuje vrhunska literarna kvaliteta. Filozofska knjižnica Prevod Primož Simoniti Spremna beseda Miran Špelič