MERJENJE DINAMIKE DIGITALNEGA RAZKORAKA

Znanstvena monografija obravnava enega izmed večjih izzivov proučevanja informacijske družbe, tj. merjenje dinamike digitalnega razkoraka. Po uvodnem pregledu nastanka in razvoja koncepta digitalnega razkoraka je v knjigi osvetljena kompleksnost pristopov k proučevanju digitalnega razkoraka ter njegova večdimenzionalnost, ki je nazorno prikazana s tipologijo. Za potrebe študije, predstavljene v knjigi, je bil oblikovan celovit metodološki instrumentarij, ki vključuje hkratno opazovanje obeh konvencionalnih statističnih mer digitalnega razkoraka (to so absolutne in relativne razlike) ter dinamično mero digitalnega razkoraka, tj. S-časovno-distanco. Ob predpostavkah, da celo hkratno opazovanje vseh treh statističnih mer ne zadošča za celovit vpogled v dinamiko digitalnega razkoraka ter da so statistične mere funkcija treh lastnosti širjenja IKT (oblike primerjanih difuzijskih funkcij, začetnega časovnega zamika med njimi in končne ravni penetracije IKT), je bila oblikovana tipologija kombinacij dveh porazdelitvenih funkcij ob variiranju omenjenih treh lastnosti. S tovrstnim integrativnim metodološkim pristopom avtorica vzpostavi kritično distanco do nekaterih implicitnih predpostavk Rogersove teorije difuzije inovacij. Oblikovan metodološki pristop je avtorica aplicirala na proučevanje osnovnega digitalnega razkoraka v Sloveniji med leti 1996 in 2005 (podatki so pridobljeni iz raziskav Slovenskega javnega mnenja, SJM). Ugotovljeno je bilo, da če bi upoštevali le relativne razlike, bi na podlagi teh lahko zaključili, da se digitalni razkorak glede na skorajda vse dejavnike zmanjšuje, vendar bi bilo z vidika interpretacije tovrstno poročanje pristransko, saj obe drugi statistični meri (tako S-časovna-distanca kot absolutne razlike) kažeta na precejšnje povečevanje digitalnega razkoraka. Monografija na realnih primerih pokaže tudi, da je pri spremljanju dinamike digitalnega razkoraka priporočljivo izdelati nekaj scenarijev kot različnih pogledov o možnih prihodnjih trendih na področju širjenja IKT, saj so ti koristni ne le za ugotavljanje prihodnjih verjetnih dinamik digitalnega razkoraka, temveč tudi za nezavajajoče spremljanje povečevanja oz. zmanjševanja sedanjih in preteklih digitalnih neenakosti.

Dodatni opis	mehka vezava, 287 strani
Leto izdaje	2008
ISBN/ISSN	9612353346