RED KNJIG Bralci, avtorji in knjižnice v Evropi med 14. in 18. stoletjem

»Knjiga vedno teži k temu, da bi vzpostavila določen red, najsi bo to red, po katerem je treba dešifrirati, red v katerem jo je treba razumeti, ali red po volji avtoritete … ima torej mnogo obrazov, a ni tako vsemogočen, da bi lahko ukinil svobodo bralcev.« Roger Chartier v knjigi.

»Chartiereva študija napeljuje k premisleku, ki ne zadeva le raziskovanja knjižne kulture v ožjem pomenu, temveč tudi literarno ustvarjalnost in kulturo v najširšem smislu.« Maja Breznik v spremni besedi.

V delu Red knjig se Roger Chartier loti analize knjige kot kulturnega predmeta, ki ga je treba raziskovati v njegovi materialnosti, zgodovinskosti in kontekstualnosti, pri čemer izpostavi predvsem tri vidike: stališče bralca, avtorja in knjižnice. Na podlagi zgodovinskih študij opozarja na past razumevanja bralstva kot abstraktnega subjekta s tezo, da so načini branja in konstituiranje bralskih skupnosti zgodovinsko določeni s tehnološkimi, družbenimi in kulturnimi spremembami. Z njimi so poleg oblikovalskih in fizičnih sprememmb vznikali tudi drugačni načini branja (branje na glas in tiho branje, v javnosti ali zasebnosti itn.), obenem pa se je preoblikovala (ne)dostopnost knjig raznim družbenim slojem in bralskim skupnostim. V drugem delu razčlenjuje nastanek institucije avtorja, kot jo razumemo danes, v povezavi s cehovskimi privilegiji in razvojem avtorskih pravic. Ker avtorji ne pišejo knjig, temveč besedila oziroma rokopise, medtem ko drugi (uredniki, lektorji, tiskarji kot tudi meceni), spreminjajo njihove rokopise v knjige, podvomi o romantičnem idealu genija. V zadnjem delu knjige se posveti analizi zgodovine pojava ideala knjižnice vseh knjižnic, ki je neločljivo povezan z začetki urejanja katalogov in arhitekturne ter organizacijske zasnove knjižnic. Tovrstna knjižnica se dandanes vse bolj gradi pred našimi očmi na računalniških zaslonih, toda Chartier opozarja, da s tem »novi oblikovni dispozitivi, ki ga ponujajo bralcu, spreminjajo pogoje njegovega sprejemanja in razumevanja«.

Knjiga je napisana v poljudnem in jasno razumljivem jeziku, pri čemer se avtor opira v podajanju vsebine na konkretne zgodovinske primere. Slovenski prevod vsebuje spremno besedo Maje Breznik, v kateri avtorica izpostavi nekatere spregledane zastavke Chartiereve študije. Namenjena je bibliotekarjem, družboslovcem in humanistom kot tudi širšemu bralnemu občinstvu, predvsem tistim, ki jih zanima knjiga sama na sebi in njena umeščenost v širše družbeno in historično okolje.

Roger Chartier (rojen l .1945) je zgodovinar, ki je sprva predaval na Ecole des hautes études en science sociales, sedaj pa je profesor na College de France. V svojem raziskovalnem delu se posveča predvsem zgodovinski, socialni in kulturni analizi pisave, knjig in njihovega bralstva, pri čemer njegovo delo uživa velik ugled. Je avtor številnih znanstvenih monografij, ki so prevedene v vse večje jezike, kot so v slovenščino prevedena Pisanje in brisanje, Histoire de l'edition francaise, Lectures at lecteurs dans la France d'Ancien Regime, La Correspondance, Le livre en revolutions, Au bord de la falaise, Le sociologue et l'historien itn.